/
Nives  P očkar,  Bled, junij  2016 Nives  P očkar,  Bled, junij  2016

Nives P očkar, Bled, junij 2016 - PowerPoint Presentation

cheeserv
cheeserv . @cheeserv
Follow
343 views
Uploaded On 2020-11-06

Nives P očkar, Bled, junij 2016 - PPT Presentation

Vključevanje migrantov v izobraževalni sistem Povečanje pretoka priseljencev v Evropo potrebno o krepiti vlogo izobraževanja pri spodbujanju državljanstva in skupne vrednote kot so svoboda strpnost in nediskriminacija ID: 816569

star

Share:

Link:

Embed:

Download Presentation from below link

Download The PPT/PDF document "Nives P očkar, Bled, junij 2016" is the property of its rightful owner. Permission is granted to download and print the materials on this web site for personal, non-commercial use only, and to display it on your personal computer provided you do not modify the materials and that you retain all copyright notices contained in the materials. By downloading content from our website, you accept the terms of this agreement.


Presentation Transcript

Slide1

Nives Počkar, Bled, junij 2016

Vključevanje migrantov v izobraževalni sistem

Slide2

Povečanje pretoka priseljencev v Evropo - potrebno

o

krepiti vlogo izobraževanja pri spodbujanju državljanstva in skupne vrednote kot so svoboda, strpnost in nediskriminacija.

in pri spodbujanju vključevanja priseljencev v družbo.

Študijski obisk na Malti – dolgo tradicijo s priseljenci.

Slide3

Glavni cilj obiska – spoznati proces vključevanja migrantov v šolo in v družbo.

Izobraževanje ima pomembno nalogo pri spodbujanju socialne kohezije, preprečevanje marginalizacije in radikalizacije ter pri nudenju pomoči mladim, da postanejo odgovorni, odprti in aktivni člani raznolike družbe.

Slide4

Minister za šolstvo in zaposlovanja

Evarist

Barolo

je poudaril pomen spodbujanja državljanske vzgoje, medkulturnega dialoga in demokratičnega državljanstva za lažje vključevanje priseljencev v njihovo družbo in šole.

Slide5

minister

Imamo 1000 muslimanskih otrok.

Niso v šolah.

Potrebno se je učiti drug od drugega.

Malta je majhna, varna država, nikoli nismo začeli vojne, zato smo sprejemljivi za migrante.

Nimamo dovolj denarja za vojsko, veliko delamo na tem področju, smo politično korektni.

Z migranti se je potrebno pogovarjati.

Imamo 1000 vlog za vstop v državo vsako leto.

Slide6

Primer dobre prakse Malta 2016

Teoretični del –

dr. Caroline Oliver,

Center on

M

igration

,

Policy

and

Society

,

University

of

Oxford

Podala je vsebine o migrantih in vključevanju le teh v družbo kot celoto ( izobraževanje, kultura, stanovanjska politika, zaposlovanje, …).

Slide7

priseljenc

i

v Evropi predstavljajo zelo različne populacije

;

z različnimi motivi in možnostmi za migracijo, vključno z zakonitim in nezakonitim načinom vstopa v državo.

Državljani tretjih držav (DTD) migranti, ki prihajajo iz držav zunaj Evropske unije, se razlikujejo med prosilci za azil (prizna se jim status begunca ali pa se zavrnejo),

Nekateri so družinski migranti, (npr. prek poroke / zakonca migracije) delavci in študenti.

Slide8

Nacionalni podatki ( VB) neto migracije so vključili tudi mobilnost znotraj EU, kjer se mobilni državljani EU gibljejo prek meja.

Razlogi za selitev:

-humanitarni-, gospodarski –družinski.

- drugi motivi za migracijo povezani tudi z izobraževanjem, zdravjem, načinom življenja in dobrega počutja.

Slide9

Vključevanje migrantov

Rezultati integracije migrantov v Evropi kažejo mešano sliko, migranti se razlikujejo:

odvisno od države izvora,

etična pripadnost,

spol,

motivi za premikanje,

ravni predhodnega človeškega kapitala in več.

Slide10

Za bolj prilagojene razumevanju rezultatov migrantov v svoji državi, je najbolje, da si ogledate

poročilao

OECD leta 2015 (dostopno na:

http://www.oecd.org/els/mig/Indicators-of-Immigrant- integracija-

2015.pdf

), ki primerja rezultate za priseljence (in kar je bistveno njihovi otroci) v evropskih in držav OECD glede na vrsto kazalnikov (vključno z zaposlovanjem, izobraževanjem in usposabljanjem, socialne vključenosti, državljansko udejstvovanje in socialna kohezija).

Slide11

Ko migranti prispejo v novo državo, ali celo

že p

red tem, bodo začeli

s procesi

povezovanja.

S

o socialno povezani s člani (nacionalne, etične, kulturne, verske ali druge) skupnosti, s katerimi se identificirajo, s člani drugih skupnosti.

N

jihov cilj je imeti zadostno jezikovno usposobljenost, kulturno znanje in zadosten občutek varnosti ter stabilnosti, da se samozavestno vključijo v družbo na način, ki je skladen s skupnimi pojmov naroda in državljanstva.

Slide12

Področje izobraževanja

Na področju izobraževanja je tudi mešana slika. Mnogi starši - migranti prispejo v evropske države z visokimi pričakovanji izobraževalnega sistema, izobraževanje ima pomembno vlogo pri družinskih selitvenih poteh.

Migranti iz manj razvitih neevropskih držav imajo nižjo izobrazbo, vključno z mladimi turškega rodu v državah, kot so Belgija, Nemčija, Nizozemska, ter maroškega rodu v Belgiji in na Nizozemskem; (

Heath

,

Rothon

in KILPI 2008).

Drugi migranti znotraj Evropske unije pogosto opravljajo slabše delo, vendar boljše kot tisti iz prejšnje skupine.

Slide13

Številni viri podatkov (npr. PISA,

Eurostat

, PIRLS) potrjujejo, da otroci priseljencev v vseh državah EU imajo slabše rezultate kot tisti, ki so rojeni v državi sprejemnici (glej

Borgna

in

Contini

2014).

Neznanje jezika države gostiteljice ali omejena stopnja izobrazbe staršev priseljencev, ustvarjajo razdaljo med starši in šolo ter omejujejo njihovo sposobnost, da pomagajo.

Takšni starši pogosto ne podpirajo svojih otrok pri učenju, pri izbiri izobraževanja in pri poklicnih izbirah (D'Angelo in Ryan, 2011).

Slide14

Ugotovljeno je, da je učna uspešnost priseljenskih otrok je v vseh državah sistematično nižja v šolah, kjer je visok delež otrok s slabo izobraženimi starši.

V povprečju zaostajajo več kot dve leti za svojimi vrstniki v šolah z malo takih učencev.

Slide15

Kulturno integracijo

je težko izmeriti, saj se nanaša na sisteme prepričanj, vključno vere, morale, vrednot, vedenja in načina življenja ter z njim povezane spremembe v družbi in med priseljenci.

Slide16

Razlogi za neuspešnost (kljub v mnogih primerih dobrih izobraževalnih možnostih) je

jezik,

ki je še vedno verjetno najbolj pomembna ovira pri dostopu do šolanja in do zaposlitve (

Phillimore

in

Goodson

2006).

Najnižje znanje jezika, je pri tistih, ki so najbolj težko

zaposlivi

. (

Dustmann

in

Fabbri

2003).

Druge pomembne ovire so delodajalci, ali prepoznajo kvalifikacije

tujca ali pa previdnost med delodajalci zaradi negotovega pravnega statusa.

Slide17

Dejstva: Š

ole so pogosto prvi in

najpomebnejši

kontakt.

Motivacija migrantov je nizka.

Pomembna je definicija predsodka – vse je nasilje.

Več oblik nasilja: psihično, verbalno, emocionalno, akcija in ne akcija.

Slide18

Nasilje je tudi na več ravneh: država, institucija, posameznik, vrstniki, ..

in na več stopnjah.

Migrantska

populacija je bolj ranljiva.

Stopnja tveganja je odvisna od prejšnjih izkušenj, izkušnje staršev, razlik od osnovne rase, jezika, spola, revščine, širše proti priseljenski sovražnosti,…

Slide19

Izkušnje – Malta

OPREDELILI SO TISTO KAR JE NUJNO.

KAKŠNO JE PRAVILNO RAZMERJE MED UČENCI IN UČITELJI? VEDELI SO DA JE MAX 12 UČENCEV.

PO ŠOLAH NIMAJO DOVOLJ PROSTORA ZA MANJŠE RAZREDE. PREDVSEM JE BILO TEŽKO DOLOČITI KOLIKO UČITELJEV POTREBUJEJO ZA DIJAKE?

EDEN OD UČITELJEV JE PREVZEL NALOGO, DA JE SKRBEL ZA NJIH. Ne vsak učitelj po malo, potrebujejo enega na katerega se naslonijo.

Slide20

Kaj vključiti v ponudbo, kaj jim ponudimo?

Koliko ur jim lahko ponudimo?

8 ur na teden.

Dve.

možnosti: napačna predpostavka

Z besedo vključenost nimamo težav, težave imamo z izvedbo.

Postaviti otroka v razred ni dovolj.

MOTO: vključili bomo vsakega otroka. Prihodnost se začne tukaj!

Slide21

Leta 2013 so začeli s treningom učiteljev ang. jezika. Učili so jih kako delati z migranti.

Ostale učitelje učijo kako učiti ang. in

malteščino

kot tuj jezik.

V sistem je potrebno vgraditi sistem usposabljanja in

evalviranja

. Učitelji morajo povedati * in -.

Zbrali so 6 ravnateljev in naredili strategijo:

Poiskali denar za plačo učiteljev, poiskali moderatorja v skupnosti, poiskali pomoč drugih oseb

Oktobra 2015 je bilo 2482 migrantov v malih šolah.

Vprašali so se kaj jim lahko ponudimo?

Nobenih iluzij.

Zavedati se raznolikosti med njimi.

Slide22

Prepoznali so, da ima vsak otrok le eno šolsko obdobje, šolsko življenje, šolanje.

Učitelji delajo čudeže, saj domači otroci dobro sprejemajo tujce.

Slide23

Nevidno: koliko učiteljev zaposliti, za koliko časa, …

Nikoli ne vemo koliko jih bomo dobili, to je odvisno od: vremena,

sahare

, od zaprtih držav na Balkanu, ….

Ali bomo prenesli breme na učitelje?

Usposabljati se moramo vsi: - minister, ravnatelji, učitelji.

Budget

za

usposablanje

mora biti dovolj velik – največji.

Slide24

Srednja šola – POKLICNE ŠOLE

V razred gredo direktno z drugimi dijaki, ni pripravljalnice.

V delavnicah pokažejo kaj znajo

Moramo biti fleksibilni-šole.

Potrebujejo pomoč pri vseh predmetih.

Dijak sam sporoči učitelju oz. ravnatelju, da mu je en predmet prelahek in ga premestijo.

Mi odrasli, učitelji moramo poiskati pozitivne stvari, močna področja.

Slide25

VKLJUČITI MLADOSTNIKA JE ZELO TEŽKO.

VKLJUČITI MORAMO STARŠE MLADOSTNIKA, KAR JE ŠE TEŽJE.

VKLJUČITI JE POTREBNO NAŠE DIJAKE, DA DELAJO S TUJCI.

Slide26

Migranti bodo spremenili

nas.

V OŠ nimajo programa za starše.

Starši lahko izberejo program v srednji šoli:

Kako dobiti službo

Komuniciranje

Malteščino

Migrantske

veščine –potrebe:prehranjevanje, pridobivanje dokumentov, transport v državi, ..

Slide27

So težave, ker ne znajo angleško.

Učenci manjkajo v šoli, veliko je žalostnih otrok brez staršev ali samo z 1 staršem.

Ne moremo reči, da nihče ne bo uspešen.

Slide28

Če starše ne vključimo v šolski sistem bo njihov otrok vedno

outsider

- izločen.

Imigranti potrebujejo vodstvo!

Na ministrstvu imajo uslužbenca, ki se ukvarja z migranti in s starši migrantov.

Pomožne učitelje - učiteljev primanjkuje ( uslužbenka določa).

Slide29

Pripeljali so starše , da so predstavili svoje izkušnje, z njimi smo se lahko pogovarjali s starši imajo tečaj angleščine, in

malteščine

, v razredu do 8 otrok.

1 leto pripravljalni razred samo ang. in

malteščino

Ekonomski migranti.

Učitelji ogromno pomagajo.

Uniforme za vse – zmanjšujejo razlike med njimi.

Slide30

Nalagamo vašim

odločevalcem

; - usposobite učitelje

Učitelji morajo biti dobro usposobljeni.

Razvijati morajo empatijo do

migrantskih

učencev.

Pomoč,

suport

šole je odločilen.

Materni jezik države je zelo pomemben, da jih okolica sprejme.

Vedeti je potrebno, da so otroci prizadeti ( odtujenost od njihovega okolja, žalost, ….).

„SOFT LANDING“ LAHEK PRISTANEK

Šole morajo stalno preverjati kako napredujejo.

Slide31

Šolska dejstva:

Učiteljeve psihološke in praktične ovire ( občutek dela z migranti, njihovo politično stališče, ….).

Eno merilo za napredek vseh učencev.

Razvijati morajo empatijo do

migrantskih

učencev.

Šola ne sme biti težko dostopna.

Različni pristopi, različen odnos do migrantov,

Pomembna je klima in filozofija šole: - odprta, dobrodošla.

Poučevanje staršev.

Starši morajo čutiti da so dobrodošli, da so povabljeni, da jim je politika naklonjena .

Trening veščin s starši.

Staršem je potrebno sporočiti, kako naj bo družina vključena v šolo

?

Šola mora vedeti na kakšen način bo vključevala starše v šolo.

Slide32

Za vključevanje staršev je potrebna lokacija in

časovnica

. (v

kurikulumu

, delo doma, …- ciljno naravnano).

Npr: - težava z vlogo žensk v družbi, možje ne dovolijo ženskam, da gredo v šolo. Če to dosežejo je že napredek.

Skupnost: so vzorniki, razvijanje spretnosti, krepitev sodelovanja, …

Slide33

Raziskave kažejo ( ga. Oliver, Oxford

University

) nujo po tesnem sodelovanju šole in staršev. To prinaša pozitivno vedenje migrantov, razumevanju teh otrok, razumevanje družbe v kateri so migranti. To sodelovanje prinese boljše izobraževalne rezultate in uspeh v prihodnosti.

Slide34

Dejstva o družini:

Nimajo izobrazbe oz. nizke izkušnje z izobraževanjem.

Omejeni so zaradi neznanja jezika- jezikovne ovire.

Slabo razumejo kako deluje šolski sistem, šolsko delo in majhne sposobnost, da dekodirajo šolski sistem.

Različne percepcije povabila- zakaj so v tej državi?

Slide35

Pomembno je okolje: informiranost o državi, o šolskem sistemu, strategija ozaveščanja vseh vpletenih, …

Šola in starši naj prevzemajo vlogo moderatorjev.

Slide36

V šoli morajo učenci znati jezik države, če UČENEC ne zna jezika nima kaj početi v razredu.

V vrtcih in šolah se pogovarjajo migranti sami med seboj

 NAROBE

Možna rešitev: -orientirati se je potrebno na igrice v

malteščini

.

NIČ brez jezika države v kateri so.

Motivirati smo morali ministrstvo za denar za učitelje!

V razredu je priložnost za komunikacijo. Za sklepanje prijateljstev – razred ni prostor za klepet.

Slide37

V prihodnosti imamo 3 poti:

V

eč učiteljev

Usposabljanje učiteljev – kako delati z migranti.

Koordinatorji v občini za delo s starši

migrantskih

otrok.

Slide38

Vprašanja?

Hvala za pozornost!

ESHA

Notranja pravila

B

ruselj