Ivan Minatti Ivan Minatti - PowerPoint Presentation

Slide1

Ivan Minatti

Ivan Minatti

(1924−2012)

- slovenski

pesnik in

prevajalec

- naprej študiral

medicino,

kasneje diplomiral iz slavistike

- urednik

pri založbi Mladinska knjiga

- prejemnik številnih nagrad

Njegova poezija je

osebna, razpoloženjska

in

čustvena

.

Pisal

je predvsem za odrasle bralce, vendar so številne njegove pesmi blizu tudi

mladim.

Njegova poezija združuje vse glavne pesniške teme − temo ljubezni, narave, družbe in poezije

−

, ki jih povezujejo osebna bivanjska stanja.

»Minatti je pesnik z eno samo struno, ki pa jo obvlada s takšno veščino, da je iz nje napravil

izviren, zanimiv in značilen lirski

svet

.« (literarni

zgodovinar Jože

Pogačnik)

»Bil

je pesnik scela, zvest brez preostanka svojemu pritajenemu lirskemu glasu v krutem zgodovinskem, mitskem času, in prav tako potem v prisluškovanju, ko je naletaval beli mraz družbene odtujitve,

zvest lirsko zgovorni tišini človeške potrebe v stiski po bližini

.

V

verzih

pesnika barja

, drevja, trav, samotnih oblakov, ptic, stvari in bitij v naravi

je ostala

živa

nedvoumna

človeška

želja po toplini

. Glas lirike Iva Minattija ostaja edinstven in neizbrisen

.« (pesnik Veno Taufer)

V prvi zbirki

S poti (1947) je povezal kolektivno izkušnjo partizanskega boja z izrazito

intimistično

liriko, polno groze nad krutim časom, ki je značilna tudi za poznejše zbirke

.

V naslednji pesniški zbirki

Pa bo pomlad prišla

(1955) prevladuje

erotična

lirika z

impresionističnimi

podobami narave

.

Zanjo sta značilna notranji mir in resignacija.

Dokončen

obračun z iluzijami in prestop v poudarjeno resignacijo

pa predstavlja prelomna zbirka

Nekoga moraš imeti

rad

(1963).

Nadaljnje zbirke so večinoma izbori iz že objavljenih zbirk in ponatisi z dodanimi nekaterimi novimi pesmimi in cikli

.

Intimizem

je tok v slovenski poeziji 20. stoletja, ki se pojavi kot nasprotje kolektivistični usmeritvi v književnosti po drugi svetovni vojni.

Posameznik

se izpove tako, da razkrije

lastno občutenje sveta,

svoj intimni svet

in

se tako

razgali.

Kot predstavnik

intimistične

, rahločutne, nežne poezije je

Minatti s

pesmijo razkrival

stiske sodobnega človeka

, njegovo

resignacijo

in

melanholijo

.

Nekoga moraš imeti rad

, pa čeprav

trave, reko, drevo ali kamen,

nekomu moraš nasloniti roko na ramo,

da se,

lačna

, nasiti bližine,

nekomu moraš, moraš,

to je kot kruh, kot požirek vode,

moraš dati svoje bele oblake,

svoje drzne ptice sanj,

svoje plašne ptice

nemoči

- nekje vendar mora biti zanje

gnezdo miru in nežnosti -,

nekoga moraš imeti rad,

pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen

ker drevesa in trave vedo za samoto

- kajti koraki vselej odidejo dalje,

pa

čeprav

se za hip ustavijo -,

ker reka ve za žalost

-

če

se le nagne nad svojo globino -,

ker

kamen

pozna

bolečino

- koliko težkih nog

je

že šlo

čez

njegovo nemo srce -,

nekoga moraš imeti rad,

nekoga moraš imeti rad, z nekom moraš v korak,

v isto sled -

o trave, reka, kamen, drevo,

molčeči

spremljevalci samotnežev in

čudakov

,

dobra, velika bitja,

ki spregovore samo,

kadar umolknejo

ljudje.

Za razmislek …

Kaj pesnik misli o človeku oz.

družbi

?

Kakšno vlogo ima v pesmi narava?

Kaj je tema pesmi?

Kaj nam pesnik sporoča

?

Kateri glagol se ponavlja? Kaj pesnik s tem doseže

?

Na kaj opozarja veznik čeprav na začetku?

Slogovna in oblikovna analiza

Koliko kitic ima pesem in k

oliko povedi?

Presodi zakaj

.

Izpiši vsaj tri

poosebitve in

premisli o njihovi vlogi.

V pesmi poišči še druga pesniška sredstva in razmisli o njihovi vlogi.

V tej pesniški zbirki (drugače kot v prejšnji, kjer prevladujejo vedre podobe pokrajine in pozitivna čustva) vse bolj prihaja v ospredje občutek

negotovosti, tesnobe, samote, poraženosti

. Namesto idealiziranega se pojavi

streznjen

pogled na svet.

iz tega stanja najde dva izhoda:

v

ljubezen

(npr. v pesmi

Odkar vem zanjo

) in

naravo

(npr. v pesmi

Šel bom

).

Pa bo pomlad prišla

z oblaki šumečimi,pa bo pomlad prišla

z rožami rdečimi,

s tistimi rosnimi,

mladimi rožami ...

o, kak se po rožah

toži mi

!

(

Pa bo pomlad prišla

)

Čakam

,

prisluškujem,

miže,

kdaj med tisoči stopinj

začutim tvoje,

kdaj med tisoči zaznam

tvoj dih

.

(

Čakam te

)

Tudi

jaz

trava med travami,

drevo med drevesi,

bom ostal z razprtimi rokami

in objemal

zvezde oblake in ptice

in se pogovarjal s tabo, zemlja,

dolgo

dolgo

,

takrat ko bom tih in dober

tudi jaz

.

(

Ko bom tih in dober

)

TOD

Tu ni nikogarSamo stopinje ptic in vetra v travi

in – daleč tam – v vijoličasti luči

slutnja zvonika in kamnitih križev

Tu ni nikogar

samo grozljiva ubranost

zelenega neba in zemlje

Tu sem nihče ne

zajde

Tu sem te prineso

Ko smrt zatisne oči,

življenje ne konča se.

V skrivnostnem snovanju prsti

kot seme rase,

tvoj duh

za še nerojene čase

zori. (

Epitaf

)