Živeti s podnebnimi spremembami: blaženje - PowerPoint Presentation

Slide1

Živeti s podnebnimi spremembami: blaženje in prilagajanje

Slide2

Naraščanje in neenakost

prebivalstva

E

k

os

istemske izgube

Podnebne

spremembe

Presenečenja

Prevelika rast rabe virov

Zgrešen

ekonomski

model

Slide3

Sprememba kulture in okolje3 velike spremembeKmetijska revolucijaZačela pred 10-12 tisoč letiIndustrijska revolucijaPred 150 letiInformacijska in globalizacijska revolucijaPred 50 leti

Slide4

Življenjski slog je danes energijsko požrešenPotreba po energijiEne osebe≈ 1GigaJ na dan

Slide5

Svetovna primarna energija

Slide6

Socio-economski trendi

Slide7

Steffen et al. 2015 The Great Acceleration Planetarni trendi

Slide8

Prebivalstvo Zemlje rasteKo je bil rojen moj oče….. 2,1 milijarde ZemljanovKo sem bila rojena jaz…. 2,9Ko je bil rojen moj sin….. 4,5DANES………………….. 7,5Zemlja pa ne raste…

Slide9

Potrošnja rastesamo mali primer …Ko je bil rojen moj oče….. 1 avto na 10.000 družinKo sem bila rojena jaz…. 1 avto na 1000 družinKo je bil rojen moj sin….. 1 avto na 1 družinoDANES………………….. 2 avta na 1 družinoZemlja pa ne raste…

Slide10

Gospodarska rast, ovrednotena z BDP, trenutno temelji na linearnem gospodarskem modelu VZEMI NAREDI RAZPOREDI UPORABI ZAVRZIiz narave nekakovostno čim manj čim prej

časa

Slide11

Zakaj mečemo stvari stranAli potrošniki zvržejo izdelke, ker ne delujejo več ali zato ker hočejo nekaj drugačnegaIndustrial Designers Society of America - Okala

Slide12

Kolikšna je zmogljivost (omejenega) planeta

Slide13

Podnebne spremembe

Zakisanje o

cean

ov

Tanjšanje ozonske plasti

Global

na raba

sladke vode

Izguba

Biodiver

zitete

Biogeokemijsko obremenjevanje ciklov N in P

Antropogeni Atmosferski aerosol

Raba tal

Kemijsko onesnaževanje

Planetarne

meje

Slide14

Podnebne spremembe

325 ppm CO

2

< 1W m

2

(300 – 350 ppm CO2 ; 1-1.5 W m2)

Zakisanje o

ceanovAragonitno razmeje zasičenosti < 20 % pod predindustrijsko ravnjo

Tanjšanje ozonske plasti< 5 % predindustrijske 290 DU(0 - 10%)

Globalna raba sladke vode<4000 km3/yr(4000 – 6000 km3/yr)

Izguba Biodiverzitete< 10 E/Mio leto

Biogeokemijsko obremenjevanje ciklov N in P Omejitev ind. fiksacije

N2 na 35 Tg N leto-1P < 20 % dotoka v oceane

Antropogeni Atmosferski aerosol ?

Raba tal≤15 % kopnega pod poljščinami

Kemijsko onesnaženje

Plasti

ka

,

homonski motilci

,

jedrski odpadki

?

Planetar

ne

meje

Slide15

N tok

Kmetijska raba zemljišč

Kislost oceanov

Poraba pitne vode

P tok

Podnebne spremembe

Aerosoli v atmosferi

Kemično onesnaževanje

Ozonska luknja

Biodiverzitetna izguba

?

?

50-60

70-80

Zadnji podatki

90-00

Pre

di

nd.

?

?

?

?

Slide16

Primarna energija in izpusti TGP naraščajo

Slide17

Površje Zemlje se je že precej ogrelo Klimatološko povprečje 1981-2010

Slide18

Slide19

V zadnjih 100 letih je na kopnem več sušnih razmer

bolj sušno bolj mokro

Slide20

Slide21

Vremensko pogojene naravne nesreče 1980-2017

Slide22

Možne podnebne prihodnosti

Slide23

Planet se bo ogreval še naprej

Slide24

Projekcije regionalnega ogrevanja pri različnih dvigih globalne temperatureKnutti et al, Nat. Geo., 2015

1.5°C

2°C

4°C

°C

Globalno segrevanje po svetu še zdaleč

ne bo

enako izrazito,

saj bo

odvisno zlasti od lastnosti površja (voda/kopno) in geografske širine.

Slide25

Spremembe vodnega krogaza 50% svetovne populacije pri +2°CZa 40% kopnega pri +3°C

Sedlacek and Knutti, 2014; Knutti et al, Nat. Geo., 2015

1.5°C

2°C

4°C

%

precipitation

change

Projekcije regionalne spremembe padavin pri različnih dvigih globalne temperature

Slide26

Slide27

Spremembe povprečne letne temperature zraka v Sloveniji glede na 1981-2010 za scenarije RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5 vključno z razponi možnih odstopanj

Slide28

Sprememba povprečne letne temperature zraka za RCP4.5 napram 1981-2010

Slide29

Sprememba padavin v Sloveniji tekom 21. stoletja v primerjavi z 1981-2010 za scenarije RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5 z razponi možnih odstopanj.

Slide30

Sprememba povprečnih sezonskih padavin za RCP4.5 Relativno odstopanje padavin od povprečja 1981-2010

Slide31

5 „fizičnih“nevarnosti Zmanjšana kmetijska pridelavaZmanjšana preskrba z vodoPovečana izpostavljenost ekstremnemu vremenuKolaps ekosis

temovPovečana

zdravstvena tveganja

Slide32

4 milijarde ljudi vsaj en mesec na leto občuti pomanjkanje vode

Slide33

Slide34

Pariški sporazum in klimatska tveganjaPri globalnem cilju 2 °C v Sloveniji pričakujemo dvig temperature za ≈3 °C

Slide35

Kako blizu1.5°C smo?If the current warming rate continues, the world would reach human-induced global warming of 1.5°C around 2040

Slide36

Kakšno zmanjševanje izpustov je potrebno?vir: UNEP

Slide37

Kakšni ukrepi so potrebni v naslednjih 5 do 10 letih

Slide38

IEA, 2015Kako modro vlagati v blaženje podnebnih sprememb?

Slide39

trgelogistikoproizvodne procesefinancezaposleneposlovne prostore in posesti

Gre tako za

grožnje

kot

priložnosti/koristi

Številni vplivi na

Kako bodo podnebne spremembe vplivale na poslovni svet?

Slide40

Trgi: spremenjeno povpraševanje po izdelkih in storitvahTurizem: Sredozemlje prevroče, Alpe brez snega…Hrana & pijača: poletne izbire, lokali na prostem 24/7Prosti čas: povpraševanje po parkih, vrtovih, kulturni dediščiniGradbeniški dizajn: pasivno hlajenje, trajnostne gradjeTehnologije: monitoring, poplavna zaščita, ohlajevalne naprave, zdravstveni produktiGlobalni vplivi na trge in preskrbovalne verige/mreže

Slide41

LogistikaPrekinitve in motnje v oskrbovalnih verigah zaradiTransportnih težavVplivov na dobaviteljeSistemi „Just in time“ so še posebej ranljiviPrekinitve dobave energentov, elektrike, vodeZa manjša podjetja so največje tveganje podnebnih sprememb ravno motnje v oskrbovalni verigi in prekinitve npr. električne energije

Slide42

Vplivi na proizvodne procese in dostavoVeliko poslovnih procesov/opreme/osnovnih sredstev/aktivnosti je zelo občutljivo na temperaturoPriprava in skladiščenje hranekmetijstvoIndustrijski procesiIT tehnologijeEkstremno vreme povzroča škodo in prekinitvePodnebne spremembe lahko povečajo/zmanjšajo učinkovitost proizvodnjeEkstremni dogodki bodo zahtevali nove standarde za učinkovitost in zmogljivost

Slide43

Vplivi na zaposlene, uporabnike, kupce…Slabo ali dobro delovno okolje?Na prostem: gradbeništvo, kmetijstvo, prometV zaprtnih prostorih: pisarne poleti, slabo izolirane industrijske hale

Zdravstvene težave, pritožbeSloves in dobro ime delodajalcaKako se odzovemo na podnebne spremembe, kako privlačimo in zadržimo visoko kakovostne kadre

Slide44

Vplivi na poslovne prostore in posestiVplivi vetra, neurij, nalivov, pogrezanja ipd. na konstrukcije, materiale stavbNotranjost: več hlajenja, morda manj ogrevanjaOdločitve o oblikovanju, upravljanju ipd., ki temeljijo na starih klimatskih podatkih, niso več primernePrenova obstoječih stavb največji izziv

Trajnostne rešitve morajo služiti tako blaženju podnebnih sprememb kot prilagajanju nanje

Slide45

FinanceZavarovalniški problemi: višje ali spreminjajoče se premije, ranljive lokacije, negotovostKako, kam, kdaj vlagati? Vprašljiva varnost naložb, globalni vplivi na mednarodna vlaganjaStroški: vpliv podnebnih sprememb na ceno surovin, prenova poslovnih prostorov je draga, potrebe po novi opremi…

Slide46

ALI LAHKO ZDRAVSTVENI SEKTOR PRISPEVA K BLAŽENJU?Zdravstvo je velik porabnik javnih financ (zelena naročila)Promocija manjše rabe fosilnih goriv preko povezav z zdravjem (manj srčnih in dihalnih težav zaradi čistejšega zraka (npr. delci))Nizkoemisivni (javni) promet - Več fizične aktivnosti (pešačenje, kolesarjenje) - Manj debelosti, boljša kondicija, več socialnih stikovManj uživanja rdečega mesa (vir TGP) zmanjšano tveganje za nekatere bolezni

Slide47

ZDRAVSTVENI SEKTOR POTEBUJE STRATEGIJO PRILAGAJANJA Ozaveščanje in izobraževanje javnostiIzobraževanje medicinskih kadrovSistemi za zgodnje obveščanje (ekstremno vreme, izbruhi infekcijskih bolezni)Izboljšan nadzor Indikatorji tveganja (pojav žuželk, koncentracija alergogenov) Izidi za zdravje (izbruhi infekcijskih bolezni, sezonski pojavi astme….)

Slide48

Izboljšana pripravljenost na vremensko pogojene nesrečeIzboljšani programi za nadzor infekcijskih bolezni Cepljenja, nadzor vektorjev, odkrivanje in spremljanje primerovLokalne sheme sosedske pomoči in oskrbeKlimatsko varne hiše, “Ohlajevanje” urbanega okoljaZDRAVSTVENI SEKTOR POTEBUJE STRATEGIJO PRILAGAJANJA

Slide49

Kakšne izbire torej imamo?

Slide50

Kakšne inovacije potrebujemo? TehnološkeGospodarskeInstitucionalneInfrastrukturneŽivljenskega sloga

Slide51

INOVATIVNO krožno gospodarstvo

surovine

izdelki

potrošniki

OBLIKOVANJE

DELITVENA EKONOMIJA

PONOVNA RABA

POPRAVILO

RECIKLAŽA

PREDELAVA

Slide52

Slide53

Slide54

Delitvena ekonomijaDelitvena (sharing) ekonomija je nov družbeno-ekonomski sistem s ključnimi atributi, npr.: skupna uporaba menjavaizmenjava kolektivno nakupovanje skupna potrošnja deljeno lastništvo delitev istih vrednot črpanje iz množice, odprtih virov in dostopnih podatkov

Slide55

Živimo v najbolj nevarnih časih za ta planetv tem trenutku smo zmožni ta planet uničiti, nismo pa zmožni z njega oditi in narediti kolonije na nekih drugih planetih.človeštvo nima rezervnega rezervnega planeta – niti najbolj premožni ga nimajo, nihče ga nima...

Slide56

Možne prihodnosti so zelo različneThe Global Scenario Group "taxonomy of the future”

Slide57