VRSTE RIB V NAŠIH VODAH IN VARSTVENE DOBE - PowerPoint Presentation

Slide1

VRSTE RIB V NAŠIH VODAH IN VARSTVENE DOBE

Delimo jih na :

Salmonide in ciprinide

Lahko tudi na :

Avtohtone- domorodne in alohtone- tujerodne

v SLO 84 sladkovodnih vrst rib, od katerih je 67 avtohtonih. Ribolovnih je 43 vrst rib, 22 pa je trajno zaščitenih.

Slide2

POTOČNA POSTRV 30cm 1.10.-28.02. S

Slide3

ŠARENKA– cm 1.12.-28.02. S

Slide4

POTOČNA ZLATOVČICA– cm 1.12.-28.02. S

Slide5

MENEK– 30cm 1.12.-31.03. C

Slide6

LIPAN– 30 cm 1.12.-15.05. S

Slide7

SULEC– 80 cm 15.02.-30.09. S

Slide8

ŠČUKA– 50 cm 1.02.-30.04. C

Slide9

SMUČ– 50 cm 1.03.-31.05. C

Slide10

PODUST– 35 cm 1.03.-31.05. C

Slide11

NAVADNI OSTRIŽ– cm 1.03.-31.05. C

Slide12

RDEČEOKA– cm 1.04.-30.06. C

Slide13

RDEČEPERKA– cm 1.04.-30.06. C

Slide14

ZELENIKA– cm 1.04.-30.06. C

Slide15

PISANEC– cm 1.04.-30.06. C

Slide16

SOM– 60 cm 1.05.-30.06. C

Slide17

BOLEN– 40 cm 1.05.-30.06. C

Slide18

KLEN– 30 cm 1.05.-30.06. C

Slide19

MRENA– 30 cm 1.05.-30.06. C

Slide20

LINJ– 30 cm 1.05.-30.06. C

Slide21

POHRA– 20 cm 1.05.-30.06. C

Slide22

KORESELJ– cm 1.05.-30.06. C

Slide23

GOJENI KRAP– C

Slide24

AMUR– C

Slide25

TOLSTOLOBIK C

Slide26

KAPELJ

Slide27

PIŠKUR

Slide28

SONČNI OSTRIŽ

Slide29

O RIBAH (ČUTILA, PREBAVILA, PREHRANA)Pomembno je poznavanje rib zaradi:

- uspešnega in etičnega ribolova

uspešne gojitve in poribljavanja

razumevanje pravil in varstva ribjih populacij

Ribe so prilagojene življenju v vodi:

telesna temperatura je enaka temperaturi vode kjer živijo

dihajo s škrgami, prilagojenimi za izmenjavo plinov med ribo in vodo

oblika telesa in okončin za gibanje v vodi

izredno plodne

Slide30

RIBJE TELO

Slide31

ZGRADBA RIBJEGA TELESA

Slide32

Kožazmanjšuje trenjes sluzjo, ki jo izloča ščiti pred mehanskimi in kemičnimi vplivi

osmoregulacija

obarvanje telesa

dihanje pri ciprinidih

pri nekaterih vrstah služi za izgradnjo gnezda, lahko tudi vir za prehrenjevanje zaroda

uravnava telesno temperaturo

Slide33

Mišično skeletni sistemopravlja varovalno nalogoomogoča premikanje v vodi

Prebavila

- začnejo se z usti in končajo z zadnjično odprtino

so prilagojena različnim načinom prehrane

položaj ust – končna, nadstojna in podstojna

Slide34

Ribe delimo na 4 skupine glede na vrsto prehrane:ribe, ki se prehranjujejo večinoma z majhnimi zuželkami, mehkužci, rakci,.... koreselj, linj, rdečeperka, ploščič,...

ribe, ki se hranijo predvsem z rastlinsko hrano

amur, tolstolobik

ribe, ki so vsejedci

krap, klen

ribe, ki se prehranjujejo z drugimi ribami- plenilke

ščuka, som, smuč, sulec, bolen, odrasle postrvi

Slide35

Dihalaškrge skrbijo za izmenjavo plinov, sprejemajo kisik in oddajajo ogljikovdvokis...po 4 škržni loki na vsaki strani

Ribe delimo lahko tudi po potrebi po količini kisika

veliko kisika- postrvi in sorodnice

manj kisika- ščuka, smuč, klen,...

najmanj kisika- krap, linj , som,...

Ribji mehur

skrbi za spuščanje in dvigovanje ribe na različne globine

funkcija hidrostatskega in slušnega organa

Slide36

Spolni organi in razmnoževanjedrst samo enkrat na leto, časovno odvisno od vrste in dejavnikov: - temperatura vode - svetloba

- motnost vode

- hitrost vodnega toka

- drugi

znaki: - migracije

- zunanje spremembe

- manj jedo

Slide37

Glede na čas drsti delimo ribe v 3 večje skupine:Jesensko zimske drstnice : postrvi- ikre so občutljive na svetlobo, voda od 4 do 8 ̊C

Spomladanske drstnice :

voda od 10 do 15 ̊C, sulec, šarenka, lipan, ščuka, klen, smuč,...

Poletne drstnice :

od 17 ̊C dalje ,ploščič, mrena,krap, linj,...

Slide38

Čutila – so organi ali tkiva preko katerih zaznavajo okolicookookuševalni organ

pobočnico

vohalni organ

notranje uho in webrov aparat