Wagner in Beethoven - PowerPoint Presentation

Slide1

Wagner in BeethovenSlide2

WAGNER IN BEETHOVEN

Wagner se je z osebnostjo Beethovna istovetil vse življenjeV Beethovnovih mojstrovinah je

videl zametke glasbene drame (9. simfonija)Beethovnova pozna dela:

“pesniška intenca”- glasba govori

tehnika »luščenja« (

Absplitterungstechnik

)

→ melodična integracija (poenotenje) skladbe

→ predstopnja »neskončne melodije«

Imel se je za Beethovnovega naslednika in nadaljevalca njegovih revolucionarnih glasbenih idej

Nekateri muzikologi so mu očitali, da je uporabil primerjavo z Beethovnom

za ustvarjanje lastnega mitaSlide3

PRVA DOŽIVETJA BEETHOVNA

V letu Beethovnove smrti (1827), se je komaj 14-leten začel intenzivneje zanimati zanj in za njegovo glasbo

Svoja prva doživetja Beethovna je opisal v:

Rote Brieftasche (

Rdeča listnica

– 1835)

Eine Pilgerfahrt zu Beethoven (

Romanje k Beethovnu

– 1840)

Autobiographische

Skizze (

Avtobiografska skica

– 1842/43)

Eine Mitteilung an meine Freunde (

Sporočilo prijateljem

– 1851)

Zukunftsmusik (

Glasba prihodnosti

– 1860)

Mein Leben (

Moje življenje

– 1865/80)

Od Beethovnove glasbe so ga najbolj prevzeli:

simfonije (Sedma, Deveta – prepisal jo je, naredil klavirski izvleček)

klavirske sonate

godalni kvarteti

“Ob stiku s temi mojstrovinami se je v meni na novo razplamtela strast do glasbe«.

Slide4

FANTAZIJA v fis-molu, WWV 22

nastala v Leipzigu 27. novembra

1831 (študij pri Christianu Theodorju Weinligu) mentor ga je spodbujal, naj piše tudi bolj proste oblike 2 izdaji:

1

. izdaja 1905 (C. F. Kahnt, Leipzig –

založba za

sodobna

dela)

2.

izdaja 1981 (Schott, ur. C.

Dahlhaus) –

muzikalno in klavirsko-tehnično bolj utemeljena izdaja

Razlike v izdajah so:

melodične

harmonske

artikulacijske in

dinamične narave

 Slide5

OBLIKA FANTAZIJE

svobodna vodilni motiv

/ “leitmotiv” Wagner: Fantazija (t. 1-3)

močna tematska povezanost (

Un poco lento, Allegro agitato

)

Un poco lento Allegro agitato vmes kot močan dramatski element interpolirani recitativi Adagio molto e cantabile prinaša nov material: sekstni skok dvoložek (grupeto), ki mu sledi sekstni skok → njegov priljubljen motiv od Rienzi do Somraka bogov Wagner: Fantazija (Adagio, t. 217) Beethoven: Sonata op. 101, 2. st. (t. 1)Slide6

OBLIKOVNA SHEMA FANTAZIJE

ZNAČAJ EKSPOZICIJEUn poco lento = U (D/S) -

recitativ = R - U - R - U -

R

-

U

(razvoj) -

zaključna skupina (konec na D) IZPELJEVALNI ZNAČAJ R (VII – D/VI) - U (D/VI) - prehod (sekvenčno ponavljanje teme uvoda v oktavah, po tonih harmoničnega d-mola) - Allegro agitato - R - Poco vivace - R - Adagio molto e cantabile (VI) - R - U - R

ZNAČAJ REPRIZEPoco lento

(D) - Allegro agitato - R -

Adagio - R -

U

(T)Slide7

Pred Fantazijo

je napisal Sonato v B-duru (op. 1) –

posnemal je Pleyelov stil: sledenje shemi sonatnega stavka predvidljivost harmonij

ponovitev obeh tem v izpeljavi

Fantazija

bolj inventivna v obliki, melodiki, harmoniji

jasen korak k lastnemu izrazuSlide8

VPLIVI BEETHOVNA (1)

podobnost rabe

triolskih figur v basu Beethoven: Sonata op. 31/2, 2. stavek (t. 17-20)

Wagner: Fantazija (t. 294/295-300)

koncept

menjave tempov in tematskega materiala

(podobnost z godalnim kvartetom op. 130)

Beethoven: Sonata op. 31/2 (t. 1-10)Beethoven : Godalni kvartet op. 130 (t. 1-20) NOTNI PRIMER Wagner: Fantazija (t. 1-4) nastop delov teme v različnih registrih Beethoven: Sonata op. 101, 2. stavek (t. 9-11), 7. simfonija, 1.st. Wagner: Fantazija (t. 304/305-310) razlike v gradnji melodije

Beethovnova melodika se razpenja čez celo periodo

Beethoven: Sonata op. 110, Adagio ma non troppo (t. 9-16)

Wagner melodije gradi v

dvotaktjih

Wagner: Fantazija (t. 25-28)

Slide9
Slide10

VPLIVI BEETHOVNA (2)

Raba recitativa

Sonati op. 31/2 in op. 110Finale Devete simfonije

:

violončela in kontrabasi na začetku finala igrajo večkrat prekinjeni instrumentalni recitativ

Beethovnov omenjeni recitativ možen vzor za Fantazijo.

S tem recitativom naj bi napovedoval nastop vokalnega dela finala Devete simfonije.

O tem recitativu govori 1846 kot o Beethovnovem »prekoračenju meja absolutne glasbe«. Wagner je imel odklonilen odnos do “absolutne glasbe”, že zgodaj je stremel k spoju vseh umetnosti v celostno umetnino (Gesamtkustwerk).

Slide11

OBLIKOVNA SHEMA FANTAZIJE

ZNAČAJ EKSPOZICIJEUn poco lento = U (D/S) -

recitativ = R - U - R - U -

R

-

U

(razvoj) -

zaključna skupina (konec na D) IZPELJEVALNI ZNAČAJ R (VII – D/VI) - U (D/VI) - prehod (sekvenčno ponavljanje teme uvoda v oktavah, po tonih harmoničnega d-mola) - Allegro agitato - R - Poco vivace - R - Adagio molto e cantabile (VI) - R - U - R (d-mol)

ZNAČAJ REPRIZEPoco lento

(D) - Allegro agitato - R -

Adagio - R -

U

(T)Slide12

SONATA ZA ALBUM M(athilde) W(esendonck),

WWV 85 1. izdaja: 1878, Schott

izstopa med njegovimi klavirskimi deli zaradi izvirnega materiala in oblike

20. junija 1853 jo je iz Züricha

poslal Ottu

Wesendoncku z dopisom:

»... Prosim dajte svoji ženi priloženo sonato, mojo prvo skladbo

od dokončanja Lohengrina (pred šestimi leti!)« čas izoblikovanja teorije o razvoju glasbene drame: “Züriški spisi” (1848-53), ključna spisa: Das Kunstwerk der Zukunft (Umetniško delo prihodnosti)

Oper und Drama (

Opera in

drama)

Slide13

OBLIKA SONATE:

enostavčna modificirana sonatna oblika (ne drži se dosledno pravil) ali »Bogenform« = oblika loka

sonatna oblika z zamenjavo glavne in stranske teme v reprizi OBLIKOVNA SHEMA

EKSPOZICIJA:

A1

(1. tema: As-dur (T))

B1

(2. tema: C-dur (D/VI)) IZPELJAVA: C REPRIZA:B2 (2. tema: Des-dur (S)) → zamenjana dvotaktja SLUŠNI PRIMER (t. 38-46 in 157-165) vpletanje motivov 1. teme → izpeljevalni značaj reprizeA2 (1. tema: As-dur (T))Sonatna oblika se je Wagnerju zdela problematična zaradi REPRIZESlide14

pomembno vlogo ima motivika 1. teme:

iskal je možnost poenotenja gradiva → malo taktov, ki niso razviti iz 1. teme »apoteoza« sekstnega skoka pred viškom izpeljave

Wagner: Sonata (t. 130-136) VPLIVI BEETHOVNA

tematika

Beethoven: Sonata op. 26

(t. 1-4), op. 110 (t. 1-4)

Wagner: Sonata (t. 1-5) sekvence – jih ne krči, temveč jih širi Beethoven op. 106, 1. stavek (t. 8-17, 137-147) Wagner: Sonata (t. 23-38)Slide15

Beethoven je nedvomno imel velik vpliv na razvoj Wagnerja kot glasbene osebnosti,

vpliv je razviden v:

tematiki

formi

kompozicijskih principih

oblikovanju stališč do absolutne glasbe in glasbene drame Slide16

OBLIKA SONATE:

enostavčna modificirana sonatna oblika (ne drži se dosledno pravil) ali »Bogenform« = oblika loka

sonatna oblika z zamenjavo glavne in stranske teme v reprizi OBLIKOVNA SHEMA

EKSPOZICIJA:

A1

(1. tema: As-dur (T))

B1

(2. tema: C-dur (D/VI)) IZPELJAVA: C REPRIZA:B2 (2. tema: Des-dur (S)) → zamenjana dvotaktja SLUŠNI PRIMER (t. 38-46 in 157-165) vpletanje motivov 1. teme → izpeljevalni značaj reprizeA2 (1. tema: As-dur (T))Sonatna oblika se je Wagnerju zdela problematična zaradi REPRIZE